Predstavitev POTA
- Podrobnosti
- Zadnja posodobitev Sreda, 01 Februar 2012 21:09
1. UVOD
Kaj je POTA?
POTA, program mednarodnega skupinskega prostovoljstva, je program, katerega namen in cilj je aktivno vključevanje v mednarodno razvojno sodelovanje. Vsako leto se pod okriljem programa POTA organizira 6-8 projektov. Sprva so se vsi izvajali v tujini, sčasoma pa so udeleženci po vrnitvi domov želeli pridobljene izkušnje uporabiti tudi v domačem okolju. Zato se sedaj eden od projektov, delo z romskimi otroki, izvaja v Sloveniji.
Kratka zgodovina
Program POTA na Mladinsko informacijskem centru (MIC) poteka od leta 2006 in je nadgradnja podobnih pobud in projektov, ki so se začeli leta 2001 z enomesečnim taborom v Indiji. Kasneje so se smeri odhodov razširile na Madagaskar, Jamajko, Angolo, Albanijo, Bosno in Hercegovino, Romunijo, Ukrajino, Brazilijo, Gvajano, Južnoafriško republiko, Kirgizistan in Vietnam. Program je nastal kot odgovor na iskanje in želje mnogih prostovoljcev iz Slovenije, kako graditi boljši svet, ki bo temeljil na medkulturnem, medčloveškem in medverskem dialogu, do danes pa se ga je udeležilo že skoraj 300 mladih in malo manj mladih med 18 in 55 letom.
Osnovna shema
Program sledi koledarskemu letu: aktivnosti se začnejo sredi februarja z informativnim srečanjem in končajo v novembru z zaključnim srečanjem. Vključujejo pripravljalno fazo s pričetkom v marcu, ki temelji na usposabljanju udeležencev preko vsebin, potrebnih za takšno medkulturno srečanje. Poudarek je na tem, da se skupina prostovoljcev spozna in skuša graditi na skupnosti in medsebojnih odnosih, saj lahko kasneje le tako dobro opravi svoje delo.
Tekom priprave skušajo udeleženci zbrati pomoč (finančno in/ali materialno) za centre oz. misijone, na katere se odpravljajo - najprej zato, da pokrijejo stroške, ki jih bodo gostitelji imeli s programom, ki ga bodo izvajali ali pri njem sodelovali, njihovo nastanitvijo in prehrano v času bivanja pri njih, nato pa tudi zato, da gostiteljem pomagajo pri njihovem delu. Po drugi strani prostovoljci sami krijejo stroške transporta (pa tudi viz, cepljenj in zavarovanj), zato skušajo dobiti pomoč še od morebitnih sponzorjev in donatorjev.
Po tematskih in tehničnih pripravah sledi izvedbena faza, ki traja od dveh do šestih tednov na različnih koncih sveta. Po vrnitvi domov se opravi še pomemben del - evalvacijska faza, ko vsaka skupina ovrednoti svojo izkušnjo s terena in obenem pripravi predstavitev, ki nato poteka po različnih krajih Slovenije. Program se zaključi s predstavitvijo vseh projektov na zadnjo nedeljo v novembru.
2. VREDNOTE IN NAMENI
Skozi celo leto prostovoljci želijo delovati v okviru različnih vrednot in namenov, pričevanje za le-te pa je razvidno predvsem iz evalvacij z gostitelji in udeleženci na posameznih projektih v dosedanjem sodelovanju. Glede na izkušnje je mnenje gostiteljev, da so takšne oblike razvojnega sodelovanja in izmenjave bolj učinkovite in prinesejo več rezultatov kot zgolj finančna in materialna pomoč. Spremembe so vidne predvsem pri otrocih in mladih (npr. večja zainteresiranost za izobraževanje), ki se konkretno srečajo in preživijo nekaj dni ali tednov z mladimi iz Slovenije pri ustvarjanju, različnih dejavnostih, na oratorijih, pri igrah in izobraževanju.
Vrednote:
- krščanske vrednote;
- prostovoljno delo;
- medosebni odnosi, skupnost;
- pravičnost, solidarnost, globalna soodgovornost;
- spoštovanje in sprejemanje različnosti;
- preprostost;
- (medsebojno) učenje.
Nameni:
- delo na izbranem projektu in zbiranje konkretne pomoči;
- izkušnja življenja v različnem kulturnem okolju;
- priložnost za medkulturno učenje in medverski dialog;
- osebnostno in duhovno zorenje ter razvijanje talentov;
- izkušnja življenja v skupnosti, ki hkrati pričuje za krščanske vrednote;
- izkušnja refleksije;
- izkušnje in spoznanja posredovati čim širšemu krogu ljudi.
Vpliv prostovoljcev z mednarodno, medkulturno in medversko izkušnjo na slovensko družbo je vedno bolj pomemben, ker udeležba v takšnem ali podobnem projektu pomaga uvideti, da je svet, medtem ko ostaja lep in vreden ljubezni, tudi poln krivic, sebičnosti in revščine. To zavedanje močno motivira prostovoljce, da se zavzamejo in nadaljujejo delo z žrtvami krivic tudi po svoji vrnitvi v domovino, hkrati pa pričevanje, ki izvira iz njihovih besed in dejanj, deluje kot vzpodbuda za njihove prijatelje, sošolce, sodelavce …
3. ORGANIZACIJA
Program načrtuje in vodi t.i. »ožji tim« POTA, sestavljen iz sedmih članov, ki prihajajo iz različnih področij izobraževanja, skupne pa so jim izkušnje na področju mednarodnega prostovoljstva. Eden od članov vrši funkcijo glavnega koordinatorja in skrbi tako za koordinacijo dela ožjega tima kot za koordinacijo celotnega programa. Organizacijsko podporo programu nudi MIC, ki je jezuitsko delo, zato je vsaj eden od članov ožjega tima vedno tudi jezuit. Vsak projekt (skupino prostovoljcev) vodi eden ali dva koordinatorja, za katere je pripravljen poseben program, ki jim pomaga soočati se z izzivi, ki jih predstavlja vodenje skupine. Le-te so sestavljene iz 4 do 12 prostovoljcev, odvisno od možnosti in potreb gostiteljev, pa tudi od zanimanja za posamezno smer oz. projekt.




