Južna Afrika 2008

Novice ob vrnitvi iz JAR

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2008

Kategorija: Južna Afrika

Objavljeno: Torek, 22 Julij 2008 21:39

Prispeval/a: Južna Afrika 2008

Pozdravljeni ljubitelji kač, jaz nisem Modri dirkač, sem pa en „zmahan“ prostovoljec, ki se je s svojo sijajno skupino po dolgih in hladnih afriških avanturah vrnil v Ljubljano. Ne vem, kje naj začnem opisovati vse, kar se nam je zgodilo v tem mesecu dni.

Verjetno ni smiselno, da grem na tem mestu v detajle. S terena se nismo mogli javljati, ker to ni bilo mogoče. Težko je poslati mail z mesta, kjer nimajo interneta – še več, nimajo elektrike. Za nami je torej izkušnja neožičenega življenja, ki nam je omogočila, da se smo se srečali z ljudmi zares zelo od blizu.

Začetek je bil Cape Town, neverjetno lepo mesto, a hkrati mesto velikih kontrastov in nasprotij. Z Matsepanetom (jezuitom iz JAR) sem pričakal ostale 'zigudujevce', s katerimi smo se z avtobusom iz Vzhodnega Capea odpeljali na 16-urno vožnjo do Queenstowna na vzhodu. Tam nas je sprejel tamkajšnji škof Herbert, s katerim smo imeli kosilo. P. Shie in P. Mike, duhovnika v Ziguduju, ki sta se ravno ob našem prihodu zamenjala.

Zigudu, kraj, ki ga ni na zemljevidu. Vas raztresena po hribih, poraslih z alojo – pokrajina pisanih ljudi, otrok in stark. Srednja generacija se je bodisi odselila ali pomrla (HIV-AIDS). V dolinici je sorazmerno velika cerkev, ki je precej prevelika za ljudi, ki se zbirajo tam. Tam smo našli šolo, ki kraju res ni v ponos. Zigudu in kraji okrog Cifnvabe so bili teritoriji, zaprti za belce, razen za misijonarje, in ob našem obisku so ljudje prvič od leta 1991 začutili, da so se stvari po padcu apartheida resnično spremenile. Naše srečanje, sprva nekolika plaho, je kljub temu preraslo v izredno prisrčno druženje, skupno molitev in delo. Razšli smo se s solzami v očeh in nepozabnimi spomini, med drugim tudi na mraz, ki nas je najedal tri tedne. Več o tem bodo povedale slike.

Naše slovo od JAR je bilo zelo drugačno. Vrnili smo se v Cape Town in si ogledovali mesto, Table Mountain, Robben Island, pingvinčke, tjulnčke...... Neverjetno mesto, Cape Town! Za nas je v Cape Townu krasno skrbel Matsepane, ki nam je omogočil to veliko avanturo.

Bilo nas je šest, a vedno je bil z nami tudi sedmi – Bog, ki nas je učil o nas, o ljudeh, o ljubezni, o neverjetni zgodovini človeške krutosti in krhkosti človeškega obstoja. Hvala Bogu za vse in hvala vsem za vaše molitve!

p. Damjan Ristič