Ukrajina 2009

Maša POTA Ukrajina

Spet lepo vabljeni na našo skupno POTA mašo ta četrtek, 11.3., ob 19h pri Sv. Jožefu (Marijina kapela).
Med nami bodo prostovoljci, ki so bili lani v Ukrajini in bodo po maši predstavili tudi svojo izkušnjo.
Dobrodošli!

Spet doma - Harkov hvala! - nedelja, 26. julija

Spet doma. Večer v svoji postelji. Telo je že v Sloveniji, a misli so še vedno v Harkovu in Kijevu. Ko smo pred dobrimi tremi tedni odhajali v Ukrajino si nisem predstavljal, da bo slovo tako težko. In prav slovo je viselo v zraku cel današnji dan - že od jutra…

Preberi več

Pooratorijski dan v Kijevu - sobota, 25. julija

Dan smo začeli z jutranjo molitvijo v kapelici v našem domu v Kijevu. Po zajtrku smo se odpravili na podzemno železnico in se z njo odpeljali nekaj postaj na knjižni sejem. Vsak je imel svoje želje, zato smo se kaj hitro razkropili in porazgubili po stojnicah in iskali knjige, ki smo si jih želeli - od avtomobilov, Malih princev, priznanih pesnikov do nasvetov za izdelovanje stvari iz slanega testa. Prav za vsakega se je našlo nekaj.

Preberi več

Moji otroci, naj vas Bog čuva in vodi na vaših poteh! - četrtek, 23 julija

Če bi današnjemu dnevu dala naslov, bi se ta glasil: RADOST, PRELIVAJOČA SE V OTOKU SOLZ. Radost je bila odraz vsega doživetega v treh tednih; v obrazih in srcih otrok in ljudi, ki sem jih spoznala; sproščenemu in prijetnemu vzdušju na oratoriju in v naši delovni skupini (Darja, Toni, Bojan, Polona, Maja in jaz). Ko se lepo končuje, s seboj prinese tudi priokus grenkega in težkega, kar so odražale moje solze, ki so se čez dan v presledkih pojavljale na mojih licih. Preprosto, prišle so in pustila sem jim prosto pot.

Preberi več

Veselje, jok, družabnost - sreda 22 julij

Veselje, igra, jok, pospravljanje in družabnost – s temi besedami bi na kratko opisali današnji dan.

Dopoldne je za ostale potekalo v ustaljenih ritmih, jaz pa sem zopet bil tisti, ki je tolažil Emo. Takoj ko sta z mamo prišla na igrišče je vedel, da ga bo mama zopet zapustila. Prav zanimivo je bilo gledati, kako se je izogibal tunelu, v katerega se je spravil včeraj, preden je mama odšla. Danes sta se nekaj minut igrala skupaj. Potem je najbrž pozabil in se skobacal v tunelček, v katerem je nekaj časa užival. V določenem trenutku se je spomnil na mamo, prišel ven in jo začel iskati. A mama je takrat že odšla. Stopil sem do njega, ga vzel v naročje in se začel z njim pogovarjata. Precej hitreje kot včeraj mi ga je uspelo potolažiti. Skupaj sva se pridružila skupini na delavnici, na kateri so izdelovali vaze.

Preberi več