Indija 2010

Indija je lahko tudi prostor sprejemanja

  • Natisni
Podrobnosti
Nadrejena kategorija: Pota 2010
Kategorija: Indija
Objavljeno: Sobota, 28 Avgust 2010 09:00
Prispeval/a: Indija

Se enkrat pozdrav iz Kalkute! Res neverjetno, koliko stvari se clovek nauci in spozna v drugi kulturi. Slike in filmi lahko povejo le cisto majhen delcek tega, kar clovek v resnici dozivi na mestu samem. En mesec je tako poln dogodkov kot sicer eno leto.

Indijci se zdijo odprti, a seveda ne vedno. Nagovarja njihovo sprejemanje med razlicnimi religijami, ki velikokrat zivijo v prijateljstvu. Prav nic posebnega ni, da vsak dan skupaj obedujejo musliman, hindujec, kristjan in budist. Kljub revscini se zdi, da je veliko ljudi veselih. Veliko pa je tudi takih, ki niso delezni osnovnih stvari vrednih cloveka. Za take skrbijo sestre Misijonarke ljubezni matere Terezije. Kako velik clovek je mati Terezija! Nagovarja na vsakem koraku, sprejemajo jo ljudje (skoraj) vseh ver in nazorov, ker je ona sprejemala vse. Veliko tega se moramo se nauciti v Evropi, kjer se znamo predvsem deliti v nase in vase...

Kolkata

  • Natisni
Podrobnosti
Nadrejena kategorija: Pota 2010
Kategorija: Indija
Objavljeno: Petek, 27 Avgust 2010 07:45
Prispeval/a: Indija
Koncno se javljamo iz Kolkate. Tukaj smo en teden. Kalkuta je zanimivo mesto. Nemogoce jo je opisat-treba jo je doziveti. Tukaj vlada kaos, na vsakem koraku nekaj prodajajo, temperatura in vlaga nista ravno cloveku prijazni ... Delamo v treh razlicnih centrih matere Terezije: v Daya danu z otroki z motnjami v dusevnem razvoju, v Prem danu, ki je neke vrte kombinacija bolnisnice in doma za ostarele ter v Kalighatu - hisi umirajocih.
Vceraj je bila 100 obletnica rojstva matere Terezije. V okivru tega praznovanja so pripravili razlicne zanimive aktuvnosti (slovesna sveta masa ob njenem grobu, filmi o MT, romanje po njenih stopinjah v Kolkati...). Veseli smo, da smo tukaj ravno v tem praznicnem casu.

Vceraj smo tudi obiskali Mojco in Anupa Gayen, ki vodita solo blizu Kalkute. Otroci so nam pripravili plesni program. Punce smo oblele sarije. Preziveli smo lep dan v dobri druzbi. Mojca in Anup sta nas navdusila s svojo predanostjo delu za depriviligirane otroke. Podarili smo jim nekaj slovenskih izdelkov ter denarni prispevek, ki bo zakoncema Gayen prisel zelo prav pri gradnji nove sole.

Spet skupaj

  • Natisni
Podrobnosti
Nadrejena kategorija: Pota 2010
Kategorija: Indija
Objavljeno: Torek, 17 Avgust 2010 10:08
Prispeval/a: Indija

Vceraj smo se po slabih dveh tednih spet zbrali vsi skupaj v Kohimi. Zakljucili smo namrec s svojimi izkusnjami v Dimapurju, Zhadimi in Khuzami. Od takrat smo izkoristili vsako priloznost, da smo si med seboj podelili zanimiva dozivetja. V spodnjih odstavkih lahko preberete le nekaj drobtinic, za podrobnosti pa boste morali pocakati na nas povratek domov.

Preberi več

Prvi dnevi v Nagalandu

  • Natisni
Podrobnosti
Nadrejena kategorija: Pota 2010
Kategorija: Indija
Objavljeno: Četrtek, 05 Avgust 2010 17:38
Prispeval/a: Indija

Po dnevu in pol voznje z letali (4 leti) in razlicnimi avotomobili smo koncno prispeli v Kohimo, ki je glavno mesto Nagalanda. Ker prakticno nimamo dostopa do interneta, bova zelo kratka. Zivljenje tukaj je zelo drugacno - vse poteka zelo mirno, ali pa tudi ne - ves cas trobijo avtomobili in tovornjaki. Ze prvi dan smo se razdelili: Alma in Petra sta ostali v Dimapurju, kjer imata 35 stopinj in veliko vlage, ostali pa smo sli v prijetno hladne gorske kraje (vec kot 2000m). Klemen, Ancka, Erika in Andrej smo skupaj obiskali nekaj sol in ze doziveli zelo prijeten odziv tukajsnjih otrok. Vceraj smo se spet delili na dva dela in tako bomo ostali (po parih) se nadaljnjih 14 dni. Klemen in Ancka sta ostala v Khuzami, kjer so nas presenetili otroci z neverjetno lepimi in mocnimi glasovi.  Lljudje v Nagalandu imajo res radi glasbo in petje. Seveda so tudi nas ze pripravili do tega, da smo jim veckrat zapeli, med drugim tudi naso himno. Erika in Andrej pa sva danes obiskala enega od jezuitiskih centrov, kjer sva imela v vasici moznost obiskati eno tipicno druzino z 10 otroki. Zelo prijetno je bilo srecanje v preprosti leseni hisici z odprto kuhinjo, podobno kot pri nas crna kuhinja, kjer so nam ponudili peceno koruzo in seveda crni caj z mlekom. Res je lepo gledati lepe, preproste in nasmejane obraze tukajsnjih ljudi. Kljub veliki revscini izgleda, da je tukaj kar nekaj veselja...

Erika in Andrej

O Indiji in našem delu

  • Natisni
Podrobnosti
Nadrejena kategorija: Pota 2010
Kategorija: Indija
Objavljeno: Četrtek, 01 Julij 2010 16:52
Prispeval/a: Indija

 

Naša skupinica se meseca avgusta odpravlja v Indijo, državo na jugu Azije, ki je velika za približno tretjino Evrope in ima več kot dvakrat večje število prebivalstva kot Evropa in je s tem država z drugo največjo populacijo na svetu, takoj za Kitajsko. Sestavljena je iz 28 državic, ena od teh je tudi Nagaland, kamor se mi odpravljamo.


Glavno mesto Nagalanda je Kohima. Zvezna državica po velikosti in številu prebivalcev spominja na Slovenijo. Površje je hribovito (od 600 do 3800 metrov nadmorske višine), 90 % prebivalcev se ukvarja s kmetijstvom, a ne pridelajo dovolj hrane niti za lastne potrebe. Prebivalci govorijo 60 dialektov ter enotni nagameški jezik za komunikacijo v Nagalandu, v šolstvu in uradnih ustanovah pa uporabljajo angleščino. Zaradi slabega zdravstvenega sistema in vojaških spopadov je veliko otrok brez staršev. Zanje skušajo skrbeti v sirotišnicah. Lastnina teh otrok pogosto ni večja od dvojih hlač in treh majic. V treh takšnih centrih bomo preživeli 20 dni. Imeli bomo ustvarjalne delavnice, kateheze, se igrali, peli, nekaj ur učili v šoli in se družili z otroki in mladimi.



Nato se bomo odpravili na prostovljno delo v Kolkato,  glavno mesto Indijske zvezne države Zahodna Bengalija, ki se s 15. miljoni prebivalcev uvršča med najbolj naseljena mesta tega sveta.  V Kolkati je leta 1950 Mati Tereza ustvanovila red Misijonark ljubezni, in nato tudi različne centre, v katerih poleg sester  delujejo tudi prostovoljci iz vsega sveta. V mestu deluje 19 domov za ženske, sirote in umirajoče, šole za poulične otroke, hospic za obolele z Aidsom,  kolonija gobavcev, ter Kalighat (hiša za umirajoče). Sestre otroke  in umirajoče navadno najdejo na cesti, kjer bi brez pomoči in nege verjetno kmalu umrli, jih vzamejo v center ter zanje skrbijo… Prostovoljci v teh centrih skrbijo predvsem za higieno (pranje in sušenje perila, postiljanje postelj, čiščenje vozičkov), pomagajo pa tudi pri delu z otroki. Tako bomo mogoče tudi mi, kot je zase rekla Mati Tereza, postali »majhen svinčnik v rokah pišočega Boga, ki pošilja svetu ljubezensko pismo.«