Brazilija 2011
Nazaj v Slovenijo
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Pota 2011
- Kategorija: Brazilija
- Objavljeno: Nedelja, 07 Avgust 2011 16:08
- Prispeval/a: Brazilija
Ob koncu nase izkusnje v Corumba pa se nekaj vtisov in fotografij od vsakega prostovoljca posebej:
Toliko stvari v tako kratkem casu. Zelim si, da bi trije tedni trajali dlje. Ljudje tu so me ucili, kako toplo objeti in sprejeti nekoga, ki ga vidis prvic, kako se uciti novih stvari z vso vnemo, preplesati dneve in noci. Hvalezna sem za to poletje. Rebeka
Sprva se nisem zavedal, kaj bom v Braziliji dozivel, kako bom tu lahko pomagal. S casom, ki sem ga prezivel v Braziliji sem spoznal, da sem jaz tisti, ki daje, a hkrati prejema z dvojno mero. Simon
Prehitro. Nase skupno prostovoljno delo v Corumba je minilo prehitro. Ena, dva, tri - cas se je na hitro obrnil in ze se razhajamo. Sama kot prostovoljka ostajam na centru za dlje casa, ostale doma cakajo obveznosti. Nase POTI se locujejo, a v srcih ostajajo spomini na skupne trenutke prezivete tu, toplina in odprtost tukajsnjih ljudi je nekaj kar je za vedno vtisnjeno v srce. Marija
Po dobrem mesecu bivanja v Braziliji zapuscamo mesto Corumba ter tukajsnje zivljenje vkljucno z ljudmi, s katerimi smo se druzili, zabavali in navezali pravwe prijateljske vezi. Moram priznati, da je bila tovrstna izkusnja zame nekaj nepopisno lepega, saj smo med Brazilci doziveli in preziveli veliko nepozabnih trenutkov, katere bomo za vedno nosili v nasih srcih. Tamara
Poletje v Braziliji je bila neprecenljiva izkusnja, ki bo za vedno spremenila moj pogled na medsebojne odnose, vrednote, na to, kaj je v zivljenju resnicno pomembno, kako je bolj kot bogastvo, revscina, kultura, izobrazba - bolj kot vse drugo pomembna nasa skrb drug do drugega, iskrena pozornost, potrpezljivost, veselje. Po svoje se truditi dajati in sprejemati v najvecji meri. Urska
Se nekaj dni in vrnili se bomo na drugo stran planeta v star utecen zivljenjski ritem in vse kar smo doziveli tukaj v Braziliji bo ostal le lep spomin. Nesteto cudovitih nasmehov in objemov otrok in animatorjev, cudoviti ljudje, ki smo jih spoznali, nasa polomljena portugalscina in brazilska anglescina, Pantanal, zavetisca, APAI, center CAIJ, Bolivija, petje ob kitarah... le nekaj utrinkov cudovite izkusnje, ki smo je bili delezni v Braziliji. Nastja
Prtljaga je ze v kombiju in mi pripravljeni na odhod. Navduseni nad toplino in odprtostjo tukajsnjih ljudi, okusno hrano, delom in pokrajino se odpravljamo domov. Za nami je cudovit mesec. Ceprav je cas hitro minil, je v nas pustil pecat, ki ga bomo ponesli s sabo v vsakdanje zivljenje. Matej
Prostovoljstvo v Braziliji je zame velika izkusnja. Lepota narave me je tudi prevzela - revni otroci je zal ne obcutijo. Prav najmlajsi ne zahtevajo veliko, saj jih osreci ze en sam objem, najstniki pa najraje bansajo. Mladostnikom ne zmanjka energije za zabavo in ples, veliko smo se druzili na delavnicah in navezali stike z mnogimi. Zalka
Minil je ze mesec odkar smo prispeli v Corumba, mesto, ki je cisto drugacno od mest v Sloveniji in mi je pripraslo k srcu. Delavnice z otroki in mladostniki, razne igre, stevilni objemi in otrosko veselje so postali del mojega vsakdana. Prezivela sem nepozaben mesec in spoznala veliko ljudi, ki za vedno ostajajo v mojem srcu. Katjusa
Pantanal
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Pota 2011
- Kategorija: Brazilija
- Objavljeno: Nedelja, 24 Julij 2011 02:05
- Prispeval/a: Brazilija
V ponedeljek zjutraj (okrog 8.30) smo se Slovenci skupaj z Italijani in Brazilci zbrali v portu, kjer smo se posedli v cca 8-10 m dolge natrpane colne in nase popotovanje v neznano se je pricelo.
Stirje colni so drug za drugim vijugali 40km\h vzdolz rek Paragvaj, Rio Negro in Rio Grande.
Zabavna voznja nam je nudila cudovit pogled na neskoncno ravnino, ki se je razprostirala pred nasimi ocmi. Modrina neba, zeleni ovalni listici, ki so krasili strugo rek, neustrasni krokodili na recnih bregovih ter lenobne kapibare pa so spominjali na pravo avanturisticno popotovanje sredi mocvirja.
Prijetna voznja je trajala dobrih 6 ur, ce odstejemo vmesne postojanke, vkljucno z ribolovom piranij. Hitra voznja s colni se je kasneje prelevila v pocasno voznjo, brnenje motrojev jê zamenjala carobna tisina. Zelo pocasi smo se s pomocjo dolgih bambusovih palic prebijali skozi najozje recne rokave, kar je na trenutke na prevrocem soncu postajalo prav neprijetno. Po dolgi in naporni voznji pa smo zibanje na vodni gladini koncno zamenjali za trdna tla pod nogami.
Po dobrih 15 minutah hoje med palmovimi drevesi smo prispeli do idilicne vasice, kjer je imel clovek obcutek, da se je cas ustavil. Majhne lesene hiske, krite s palmovimi listi, konji in krave, ki so se prosto po Presernu pasli naokrog, presuseni psi, mangova drevesa, kokosove palme, drevesa najsladkejsih pomaranc in gostoljubni domacini, ki so nas zelo lepo sprejeli medse.
Ker se je kmalu zmracilo, smo postavili sotore ter okusili slastno vecerjo, vkljucno s kuhanimi in pecenimi piranjami. Sledila je vecerna presladka kava, prepevanje in plesanje ob zvoku harmonike in neuglasene kitare. Kasneje pa smo utrujeni zaspali v prenatrpanih sotorih med stevilnimi nadleznimi komarji, ki so kalili nas nocni mir.
V torkovo jutro smo se zbudili na pol polomljeni in popikani od nadleznega mrcesa, vendar veseli, da smo nov dan zaceli sredi mocvirnate idile. Dan je bil namenjen druzenju z ljudmi iz vseh oddaljenih krajev Pantanala ter obredu svete mase, ki jo je vodil oce Pasquale.
Ljudje so prihajali pes, nekateri so vso dolgo pot jezdili na konjih, vendar so med nas prisli urejeni in nasmejanih obrazov. Zgledalo jê, da so bili ljudje veseli nase prisotnosti. Popoldanski cas smo tako namenili druzenju s tamkajsnjimi otroki, saj smo skupaj z njimi izdelovali zapestnice ter jih ucili slovenskih bansov. Ker je bila vrocina tekom dneva neznosna, smo se hladili v senci mangovih dreves ter srkali pomarancni sok.
Naslednji dan jê sledila hoja do dobro uro in pol oddaljene druzine, kjer zivi mati s petimi majhnimi otroki zelo skromno zivljenje. Vse kar premore ta druzina, je majhna lesena hiska, krita s palmovimi listi, mangovo drevo, skromen nasad manjok ter par kokosk, ki se pasejo po dvoriscu. Gospa, ki ne steje vec kot trideset let, jê pó mozevi smrti ostala sama s petimi majhnimi otroki in svojo druzino danes prezivlja izkljucno ob pomoci dobrih ljudi. Tudi mi smo jim po svojih najboljsih moceh priskocili na pomoc. Medtem ko sta fanta pomagala graditi nov dom za druzino, pa smo punce zabavale tamkajsnje otroke s prepevanjem, plesom in izdelovanjem nakita. Tako otroci kot starejsi ljudje so bili zelo veseli nase druzbe ter dobre volje, ki smo jo delili tisto popoldne skupaj z njimi. Veseli in nasmejanih obrazov smo se kasneje na konjih vrnili nazaj do nasih sotorov, kjer smo prijetno utrujeni zaspali do naslednjega dne.
Zgodaj zjutraj so nas prebudili glasovi ostalih clanov posadke, kar je pomenilo, da se pocasi priblizuje cas nasega odhoda. Veselih obrazov smo se lotili pospravljanja, saj smo bili zadovoljni, da bomo lahko tisti vecer varni pred komarji in bomo lahko ves znoj koncno sprali z nasih teles. Sledilo je slovo in prijetna voznja nazaj do mesta Corumba.
Prvo javljanje
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Pota 2011
- Kategorija: Brazilija
- Objavljeno: Sobota, 09 Julij 2011 04:11
- Prispeval/a: Brazilija
Dolg in kar naporen let cez Atlantik nas je tako pripeljal do te dolgo pricakovane, skorajda obljubljene dezele Brazilije. Vsi polni pricakovanj smo se ze prvi dan vozili z drvecim avtobusom po prenatrpanih in hrupnih ulicah Ria de Janaira, kjer smo lahko skozi okenske sipe avtobusa opazovali brazilski nacin zivljenja. Kasneje nas je pot vodila iz Campo Grande pa vse do mesta Corumba, kjer pa smo lahko predhodno opazovanje izza okenskih sip zamenjali za rokovanje s toplimi in odprtimi srci tukajsnjih ljudi. Brazilci so nas takoj prevzeli s svojo toplino, odprtostjo, preprostostjo in gostoljubnjostjo. Nastanitev pri nasih gostiteljih v hisi Marie Pagge, srecanje s stevilnimi toplimi otroskimi srci, prasne in vrveza polne ulice mesta Corumba, so nas za enkrat navdusile in nam pricarale prve nepozabne trenutke, katere bomo v naslednjih dneh drugega za drugim tkali v skupno zivljenjsko izkusnjo sredi Brazilije.
Zjutraj nas okrog pol sedmih prebudi ¨petje¨ papig, vrescanje razne perjadi in lajanje psov, zvecer pa pade tema ze okrog sestih, saj je tukaj zima (s soncnim vremenom in okrog 25 stopinjami).
Prve dni smo izkoristili za spoznavanje Corumba in njene okolice, ter centrov, kjer bomo v naslednjih tednih delovali in pomagali. Danasnji dopoldan smo preziveli v Don Boscovem cestru za otroke, spoznali ustanovitelja le tega - p.Ernesta Saksido (skoraj bo dopolnil zavidljivih 92 let), ki nas je toplo sprejel in nam povedal svojo misijonarsko zivljenjsko zgodbo. Popoldne smo preziveli v Boliviji, kamor smo sli menjat denar in skocili se na bolivijsko trznico.
Na centru CAIJ, ki je od nasega domovanja oddaljen 5 minut hoje, smo se v vecernih urah udelezili tombole, ki so jo pripravili tamkajsnji sodelavci, sodelovali pa so tako otroci, kot njihovi starsi, pa tudi mi, ki smo takoj bili obkrozeni z otroki. Zadetki so bili izvirni, od rabljenih koles do ventilatorjev, plisastih igrack,... med pavzo je za glasbeno vzdusje poskrbel tamkajsnji band, skratka, na koncu je iz tega nastala prava ¨festa¨.
Neverjetno, ampak Brazilci, ne glede na to, da pravzaprav zivijo v kolibah, velikih 20 kvadratnih metrov, z veliko otroki in prakticno brez dohodkov, nekje najdejo televizije, ki jih imajo vsepovsod, bodisi doma, v gostilni ali pa na avtobusni postaji. Brazilski otroci pa so pravi srcki, vsepovsod je polno njihovega smeha, so izredno komunikativni ter imajo neverjeten obcutek za petje in ples.
V naslednjih dneh nas cakajo priprave na oratorij in v ponedeljek odhod v Pantanal. Se javimo, ko pridemo nazaj!
Zadnje javljanje pred odhodom ....
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Pota 2011
- Kategorija: Brazilija
- Objavljeno: Petek, 01 Julij 2011 17:40
- Prispeval/a: Brazilija
Dnevi hitro minevajo in skoraj bo napočil čas našega odhoda. V torek, 5. julija, bomo odleteli v Brazilijo, deželo nogometa, kave in sambe, ter tako začeli uresničevati idejo, za katero se trudimo zadnjih nekaj mesecev. Preden bomo dodobra poprijeli za delo na centru v Corumba nas čakajo še zadnje priprave, pakiranje in naporne ure vožnje. Naše naslednje javljanje bo že čez nekaj dni iz drugega konca sveta. Do takrat pa srečno!
Pred odhodom bi se radi vsi člani skupine zahvalili še donatorjem, ki so nam v kakršnikoli obliki, bodisi finančno, bodisi materialno pomagali pri izvedbi našega projekta.
Iskrena HVALA vsem !
AI IN LAW LLC,
Geoplin d.o.o.,
Kajzer Andrej s.p.,
Knjigarna in papirnica Bukvica,
Lekarna Ljubljana,
Prometej,
Sovinc Marjan s.p.,
Sibo d.o.o.,
BENTELER TRGOVINA, d.o.o.
PEČOLER SIMON S.P.
DAPLAST D.O.O.
AVID d.o.o.
Župnije Štepanja vas, Sodražica (Nova Štifta), Gotovlje, Domžale, Slovenj Gradec, Polzela, Sv. Vid pri Ptuju.
Prvi pripravljalni vikend
- Podrobnosti
- Nadrejena kategorija: Pota 2011
- Kategorija: Brazilija
- Objavljeno: Nedelja, 08 Maj 2011 23:07
- Prispeval/a: Brazilija
Naš prvi pripravljalni vikend je za nami. Od petka popoldne do danes, smo Brazilci preživeli čudovit, sončen in predvsem produktiven vikend v prikupni hiški sredi Ribnice. Dodelali smo program, ki ga bomo izvajali po centrih v Corumba, se spoznavali, danes zjutraj pa smo sodelovali pri dveh svetih mašah v okolici, kjer so nas domačini toplo sprejeli. Po koncu smo se nasmejanih obrazov razšli v pričakovaju našega naslednjega skupnega vikenda v začetku junija.
Naj slike povedo več.
