Peru 2011

Odhod iz Ciudada de los niños

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2011

Kategorija: Peru

Objavljeno: Nedelja, 04 September 2011 17:45

Prispeval/a: Peru

Delo v Ciudadu smo zakljucili. POTA izkusnja nas je obogatila, nam risala nasmehe, nas tudi utrudila in na trenutke pustila grenek okus. Veseli in hvalezni za priloznost ziveti v Ciudadu med otroki, se polni vtisov odpravljamo naprej.

Dozivela sem polno nasmehov, objemov in sijocih oci. Pa radovednih vprasanj in nagajivih igranj. :) Upam, da smo jim vsaj malo polepsali dneve, meni so jih oni zagotovo! Tina

Te dnevi, ki sem jih v Ciudadu de los niños prezivela z otroci, so se mi res vtisnili v spomin. Gotovo je to zanimiva izkusnja, ki jo priporocam vsakemu, ki ga navdusuje prostovoljstvo. Upam, da bom vsaj del te preprostosti in veselja, ki sem ga dozivljala tu, lahko prenesla tudi domov. Ursa

Enkrat se obrnes in ze so za tabo trije nepozabni tedni, polni smeha, plesa in glasbe. Natrpan vsakdanjih so nam popestrili otroci in ostali delavci v Ciudadu, nekaj posebnega pa je bilo seveda delo v pekarni. Komaj cakam, da se doma preizkusim kak recept. Zdaj nas caka samo se slovo - vrjetno najtezji del, saj smo ze skoraj postali del Ciudada... S cudovitimi spomini gremo novim izzivom naproti :) Hermana Ajda

Center Ciudad de los ninños in paviljon San Antonio zapuscam tezje kot sem si mislila. Pred nami je samo se poslovilni program (darilca in sladoled), kjer bomo se malo zapeli in poplesali. Kaj sem se naucila v teh treh tednih? Naucila sem se uzivati v malenkostih in vsakdanjih stvareh (ob glasbi!), sprejemanja, socutja, potrpezljivosti in prilagajanja v tezkih situacijah, seveda pa tudi malo spanscine in se zopet vzivela v igralne vloge z otroci. Sedaj pa se prepuscam se ostalim dogodivscinam Peruja... Hasta luego, Tamara

Res je hitro minilo teh 21 dni na centru... Trije tedni so bili ravno dovolj, da smo spoznali otroke, dobre plati centra in doziveli tudi kaksen dogodek, ki ga ne bi uvrstila ravno med najboljse... Pa vendar na koncu odhajam z izkusnjo diseco po manjor blancu... povedano drugace, fajn je blo! :) ...in se LP vsem! :) Marusa

Prostovoljstvo - nova izkusnja, zanimivi spomini. Otroci v centru so nam priblizali nov vidik vsakdana in z nami delili prekipevajoco domisljijo v svetu preprostosti. Zelim si, da bi te iskrene nasmehe prinesla domov in se se dolgo zavedala, kako malo potrebujemo za sreco. Neza

Tezko se je raziti s fanti, s katerimi si v zadnjih treh tednih prezivel veliko casa. Bila je izjemna izkusnja, ki mi bo ostala za celo zivljenje. Maks

Obcutek, da si naredil dobro, da delas nekaj dobrega, je tisti, ki mi daje polet in zbuja misel, da bi se vracala in spet sobivala s fanti, ki ti vracajo z nasmehi in objemi ze zato, ker si z njimi. Alenka

Dnevniski zapiski potovskega prostovoljca

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2011

Kategorija: Peru

Objavljeno: Četrtek, 25 Avgust 2011 19:27

Prispeval/a: Peru

cetrtek, 11. avgust

Z iskrico v oceh, polni proicakovanj in radovednosti cakamo nas let.

ponedeljek, 15.avgust

Prvi kulturni sok je tu. Preseneceni opazujemo svet okoli nas in zivljenje v misijonu. Popolnoma drugacno je. V Ciudadu de los Niños zivi skoraj 300 otrok, fantov, ki so stari od 3 do 17 let. Zivimo v treh razlicnih paviljonckih, v vsakem je 25 otrok. Otroci so zelo razposajeni in zivahni. Hitro so nas sprejei in nam postavili tisoc vprasanj.

Danes, nas prvi uradni delovni dan, smo se zelo lovili. Red v paviljonckih vzpostavljajo tutorke, zakonski par ali bratje kapucini. Do otrok so precej strogi. Zbudili smo se ob sestih, pozajtrkovali, sledilo je pospravljanje. Preseneceni smo ugotovili, da tla pomivamo vsak dan. Ko se otroci odpravijo v solo, je za vse v Ciudadu masa. Po masi smo se neucakane prostovoljke podale ne pleskarski pohod, ki se je zacel z brusnim papirjem in umazanimi stenami. Maks je ostal z nekaj starejsimi fanti, ki niso sli v solo. Pavza, kosilo in delanje domacih nalog, nogomet in bansi. Otrokom casa za igro ne ostane veliko - minute zabave krademo po domacih nalogah. Po vecerji smo se vsi zbrali v kapeli, noro! Vecerna Alabansa v Ciudadu pomeni petje in ples! Ne znamo se prav plesati, uzivamo pa.:)

torek, 23. avgust

"Hermana/o, hermana/o!" klicev smo ze navajeni. Tako nas namrec klicejo otroci - tako klicejo vsakogar; hermana in hermano, sestra in brat. Spansko besedisce se nam sunkovito siri, predvsem na podrocjih domacih nalog in pleskarstva.

Ujeli smo ritem Ciudada, pocutim se super! Pekarna je vedno bolj bela in lepa. Otroci pa vedno lepse pojejo banano. Sama najlepse obcutke dozivljam, ko nam uspe dokoncati domaco nalogo ze po kosilu. Sicer fantje radi pobegnejo ali si razposajeno nagajajo, zaradi cesar njihovo znanje ni ravno blestece. Starejsi fantje to ze cutijo in so veseli Maksa, ki jim pomaga pri izpopolnjevanju anglescine.

Nekajkrat so paviljoncke obiskali se ucenci bliznjih srednjih sol. Tudi ti fantom pomagajo pri nalogah ali pa se z njimi igrajo.

Vecina otrok vsak drugi vikend zapusti Ciudad in se odpravi domov k starsem in sorodnikom. Nekateri ostanejo v Ciudadu. Prejsni vikend so se nasi paviljoncki spraznili, mi pa smo se odpravili na izlet. V soboto zjutraj nas je avtobus odpeljal na stiri ure dolgo pot do Ice. V bliznji Huacachini so nas pricakale ogromne pescene sipine, ki se dvigajo ze iz morja. Nas cilj je bil sandboarding. Divji voznji z dzipi po puscavi so sledili prvi spusti z desko po sipinah - po trebuhu, riti ali stoje.

V Piscu smo prespali, v Paracas pa se v nedeljo zjutraj usedli na ladjo in si ogledali otocke Ballestas z morskimi levi in nestetimi ptici vseh vrst. Pisco nas je ocaral s svojim soncem in mirnostjo podnevi, ter pestrim nocnim zivljenjem. Lima je namrec ogromna in glasna. Sami zivimo v revnejsem delu, kjer na ulicah ni najti turistov. Teh v tem casu ni veliko, ker je tu zima in pozimi Limo prekrije megla, svoje pa naredi se smog. Pogosto rosi. Slabo ozeta oblacila se susijo zelo dolgo. Pa vendar, trznice so polne sadja. Jemo mandarine in se pocutimo kot za Miklavza. Tudi zimske prehlade imamo. Daril se ni. ;)

cetrtek, 25. avgust

Limo je danes obsijalo sonce. Ze eno uro se nam smeje iz neba in trga sive oblake! Nasa zivljenja so zopet v mestni rutini. Do naslednjic...

Ciudad de Los Ninos

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2011

Kategorija: Peru

Objavljeno: Nedelja, 14 Avgust 2011 23:40

Prispeval/a: Peru

Po dolgem dnevu letov smo prispeli v Limo, kjer so nas na letaliscu ze cakali taksisti. Dolga voznja skozi center mesta nam je dala lep razgled nad zivljenjem v osem miljonskem mestu. Pozimi prakticno ni sonca, saj se ta skriva za megleno zaveso. Peljali smo se ob raznoraznh prevoznih sredstvih, za katere v Sloveniji si ne predstavljamo da so sposobne se peljati.

Ciudad nas je toplo sprejel. Locili smo se po skupinah in se hitro vkljucili v njihov ritem. Red zaznamuje zivljenje otrok, ki so nas ze naucili postiljanja postelj in pospravljanja.:) Mi smo jih naucili nasih iger in bansov.

Ker se nas internetni cas izteka, bomo vec izdali v prihodnjih dneh. Smo zivi in zdravi (polni riza in fizola :))!

Še malo...in že nas ni!

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2011

Kategorija: Peru

Objavljeno: Četrtek, 11 Avgust 2011 06:31

Prispeval/a: Peru

Zapiramo še zadnje kovčke - čez nekaj ur bomo odleteli novim dogodivščinam naproti. Nestrpni smo v pričakovanju vsega, kar nam bo prinesel Peru. Vemo, da se bomo spremenili in bomo spreminjali, tudi z vašo pomočjo in z vašimi darovi!

Posebena zahvala gre še podjetju Mizarstvo Gale Igor s. p.

Na pot se odpravljamo: Ajda Zupančič, Alenka Potočnik, Maks Mržek, Maruša Kuk, Neža Justinek, Tamara Gale, Tina Benedejčič in Urša Tržan

Se tipkamo na drugi strani luže!;)