Bolivija 2012

Bolivijke smo že v polnem zagonu

Podrobnosti

Nadrejena kategorija: Pota 2012

Kategorija: Bolivija

Objavljeno: Sreda, 14 Marec 2012 22:50

Prispeval/a: Bolivija

6 prostovoljk programa POTA, se nas je letos odločilo, da se konec junija 2012, za dober mesec dni, odpravimo na drug kontinent – v Južno Ameriko, natančneje v Bolivijo. Naše delo bo potekalo na mladinskem centru za prostovoljce A-Brazos Urbanos v mestu La Paz, na nadmorski višini okoli 3600m, kjer nas že sedaj z veseljem pričakujejo. Dotaknile se bomo različnih področij dela – od dela z otroci in mladostniki v sirotišnici, do dela v psihiatrični bolnišnici in druženja z mladimi študenti.

Ker je za uspešno skupinsko delo potrebna temeljita priprava, so se prve že uspešno zaključile, a po drugi strani komaj dodobra začele. Prvi skupni vikend, ki je za nami, smo preživele na Visokem pri Poljanah, v čudoviti naravi, prijetni hišici, ob zakurjenem ognju, da nas ponoči ni zeblo (ja, tudi same ženske znamo poskrbeti za tovrstna opravila :)) in predvsem ob odlični družbi. Glavni namen vikenda, ki smo ga preživele skupaj in je zelo hitro minil, je bil spoznati se, se pogovoriti o naših pričakovanjih, strahovih pred potjo in na poti, urediti nekaj organizacijskih obveznosti in predvsem – se imeti fajn. Sedaj, ko smo si že kupile tudi letalsko karto, se počasi začenjamo zavedati, da naša misel in želja po tem, da nekaj dobrega naredimo tudi v drugi kulturi, na drugem kontinentu, ni le želja, ampak bo v mesecu juliju postala resničnost. Menimo, da so nam prve priprave dobro uspele in želimo si s takšnim zagonom, pozitivnostjo ter veseljem, stopati tudi na nadaljnja pota, vse do zaključka letošnjega POTA projekta.

Da pa nas tudi vi malo spoznate, smo za vas naredile prvo skupinsko slikico in kratek opis posamezne prostovoljke (naštete od leve proti desni glede na sliko):

Sem Erika Čigon iz Sežane, študentka 2. letnika psihologije in sem stara 21 let.  V prostem času berem, tečem, zelo rada imam gledališče. Sodelujem tudi v društvu študentov psihologije Slovenije, prav tako se ukvarjam s prostovoljnim delom. Trenutno sem prostovoljka v posvetovalnici za otroke in mladostnike. Za Pota sem se odločila, ker bi rada dobila izkušnjo prostovoljnega dela tudi v drugi kulturi.

Sem Urška Grjolj, stara 24 let, prihajam iz Polhovega Gradca in sem absolventka javne uprave. V prostem času rada rolam, hodim v hribe,… Za Pota sem se odločila, ker me je za to navdušila prijateljica, ki je letos koordinatorka te skupine. V želji spoznati drugačno kulturo, biti nekaj časa del nje in narediti nekaj dobrega za druge, se že sedaj  zelo veselim prihajajoče izkušnje.

Sem 23-letna Katja Repe, absolventka specialne in rehabilitacijske pedagogike. Doma sem iz Zagorja.  V prostem času rada pojem, ustvarjam didaktične pripomočke za otroke s posebnimi potrebami, se sprehajam v naravi in klepetam s prijatelji. Lansko leto sem šla preko programa Pota na Madagaskar. Zaradi nepozabne izkušnje sem se letos odločila ponoviti izkušnjo v Boliviji.

Moje ime je Katarina Kokalj, prihajam iz okolice Vodic, stara sem 21 let in sem študentka laboratorijske biomedicine. Letos grem s Poti že drugič, pred dvema letoma sem namreč bila že v Vietnamu, kar je bila zame čudovita izkušnja, zato sem se odločila, da grem letos ponovno. V prostem času rada tečem, berem, igram kitaro, pojem v pevskem zboru,…

Moje ime je Andreja Kozel, stara sem 27 let in prihajam iz okolice Maribora – Kungote. Pred dvema letoma sem se preselila v Maribor. Po poklicu sem univ. dipl. pravnica in sem trenutno zaposlena v družinskem podjetju Simak, kjer se ukvarjamo z nepremičninami in pravnimi storitvami. S Poti grem na pot že tretjič, letos prvič kot koordinatorka. Pred dvema letoma sem tako odšla v Vietnam, lani pa na Madagaskar.

Sem Tadeja Božnar, stara 23 let in prihajam iz Polhovega Gradca. Zaposlena sem v družinskem podjetju Hiša medu Božnar, kjer se ukvarjamo s čebelarstvom. S Poti se odpravljam že tretjič in drugič kot koordinatorka skupine. Prvo leto me je pot zanesla v Brazilijo, lansko leto pa sem odšla na Madagaskar. Vsakokrat je bila to zelo zanimiva, pa vendar zelo drugačna izkušnja.

Nasvidenje do naslednjič!