Večeri POTA

„Težje je bilo priti nazaj kot udomačiti se tam ...“

  • Natisni
Podrobnosti
Kategorija: Večeri POTA
Objavljeno: Sobota, 14 Januar 2012 11:05
Prispeval/a: Rok Bečan

Takšen je bil odgovor po predstavitvi na vprašanje, ali se je bilo težko vrniti domov (iz Ruande, Indije). Tudi na koncu večera se je ponovil ta občutek. Dve skupini v enem večeru – kar težko je bilo strniti vse vtise obeh skupin v bori dve uri srečanja …

Obiskovalci Ruande so v mesecu dni organizirali več oratorijev za otroke po sirotišnicah, predvsem v glavnem mestu Kigali, pa tudi na JZ države. Dnevi so potekali ob otrocih, ki so med seboj živeli kot pravi bratje in sestre. Naše Slovence sta nagovorila vera in veselje otrok. To pa ob skromni hrani (rižu), ob malo vode, v mestu ob večji revščini kot na podeželju. Ugotovili so, kako Slovenci več ne znamo prati perila na roke. ;) Vzgojitelji sirotišnic so podelili kakšno trpko izkušnjo iz časa državljanske vojne po l. 1994 (prim. stran Spominskega središča v Kigaliju). Z maševanjem v domačem jeziku pa se je uspešno spoprijel župnik iz Dolenje Trebuše ... Ta je bil pred par leti skupaj z nekaterimi prostovoljci že na podobni akciji v Paragvaju. Prostovoljce lahko kontaktirate na naslovu Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Za ogled potrebujete Javascript, da si jo ogledate. . Hvala Tini, Alison, Ani ... vsem iz skupine!

 

Marta in Marija s programa POTA 2011 sta preživeli najprej 14 dni zvezni državi Nagaland, ob meji Indije z Mjanmarjem. Tudi tukaj so prostovoljci opravljali delo v sirotišnicah, jih spremljali od svita do večera: obedi, molitev, šola, domače naloge, igra, izleti, hišna dela ... (Več fotk v fotogaleriji Indija 2011.)

Potem pa razburljivo potovanje z indijskim prometom v Kalkuto. Mestne ulice, ki smo jih lahko videli na fotografijah, so menda brez vonja nepredstavljive (vonjave, smrad)! Mnogo ljudi na njih preprosto živi in opravlja vse svoje potrebe in dejavnost. Prostovoljci pa so nudili 14-dni pomoč v različnih centrih Misijonark ljubezni (za telesno in duševno prizadete, za ljudi s ceste ...). Delo matere Terezije se še vedno nadaljuje.